Danska premierka Mette Frederiksen se je uradno opravičila več kot 4.500 Inuitskim ženskam in dekletom na Grenlandiji za kampanjo prisilne kontracepcije, ki je potekala med leti 1960 in 1992. Kampanja je vključevala nameščanje materničnih vložkov brez privolitve, kar je privedlo do sterilizacije in dolgotrajnih zdravstvenih težav. Opravičilo priznava sistematično diskriminacijo in bolečo zgodovinsko zapuščino.

Protestniki so poskušali zavzeti predsedniško palačo v Tbilisiju, pri čemer so se spopadli s policijo. Aretiranih je bilo pet ljudi. Obenem so opernega pevca Paato Burchuladzeja in še štiri organizatorje pro-EU protestov obtožili spodbujanja k uporu in poskusa strmoglavljenja vlade.

Nedavna generalna skupščina Organizacije ameriških držav (OAS) v Antigui in Barbudi je razkrila obstojne in celo eksistencialne izzive za organizacijo, pri čemer so bili mnogi govori in resolucije označeni kot retorični in neizvedljivi. Medtem je Claudia Sheinbaum ob 700. obletnici ustanovitve Mexico-Tenochtitlana poudarila, da je Cuarta Transformación dedič mehiškega razcveta in domorodne identitete. V državi Coahuila se medtem pojavljajo politične napetosti, zlasti v zvezi s sodstvom, kjer naj bi Miguel Mery zaradi uporabe državnih sredstev za kampanjo izzval kritike. Soltillo, ki se približuje 450. obletnici, čaka prihodnost, ki jo je zgodovinar Wilfredo Bosch Pardo že v preteklosti ocenjeval z različnimi pogledi.

Španija se pripravlja na 50. obletnico smrti diktatorja Francisca Franka. Analitiki opozarjajo, da je Franko, ki je s pomočjo Adolfa Hitlerja in Benita Mussolinija v španski državljanski vojni porazil republikansko vojsko in nato vladal kot diktator do svoje smrti leta 1975, v Španiji še vedno prisoten, ker se država ni resno spopadla s svojo mučno preteklostjo.

Kalifornijski guverner Gavin Newsom je podpisal zakon, ki večini organov pregona, vključno z zveznimi agenti, prepoveduje nošenje mask med uradnimi operacijami. Hkrati se v Združenih državah Amerike povečuje vpliv vrhovnega sodišča pod vodstvom Johna Robertsa, ki po mnenju nekaterih analitikov ogroža ameriško demokracijo.

V Španiji se obeležuje 50. obletnica usmrtitev Txikija, Otaegija, Baene, Sáncheza Brava in Garcíe Sanza, ki so se zgodile v zadnjih dneh Francovega režima. Te usmrtitve so pospešile notranjo krizo režima in njegovo mednarodno izolacijo. Baena in Sánchez Bravo sta bila nedavno priznana kot žrtvi frankizma, medtem ko je primer Garcíe Sanza še v obravnavi.

Ndayicariye Pierre Claver poudarja pomen resnice kot temelja za spravo v soočanju z nasilnimi krizami. Zavrača državne laži in si prizadeva za dejanja nacionalnega zdravljenja.

Tajvanski državni arhiv (Academia Historica) je napovedal, da bodo dnevniki nekdanjega predsednika republike Kitajske Čang Kaj-ška od 1. januarja 2026 dalje brezplačno na voljo za spletni ogled in prenos. Odločitev sledi izteku avtorskih pravic nad temi zgodovinskimi dokumenti, kar bo raziskovalcem in širši javnosti omogočilo neoviran dostop do primarnih virov o enem najpomembnejših voditeljev 20. stoletja v vzhodni Aziji. Gre za pomemben korak pri digitalizaciji in demokratizaciji zgodovinskega gradiva, ki je bilo prej dostopno le v fizični obliki. Medtem ko se dostop do gradiva Čang Kaj-ška sprošča, pa arhiv opozarja, da dnevniki njegovega sina Čang Čing-kuoja ostajajo pod strožjim režimom. Zaradi veljavne zakonodaje o varstvu avtorskih pravic bodo ti dokumenti še naprej na voljo izključno za osebni ogled in ročno prepisovanje v prostorih državnega arhiva v Tajpeju. Javnost bo tako morala počakati na morebitno prihodnjo sprostitev pravic za digitalno objavo mlajšega Čanga, medtem ko bo digitalna knjižnica njegovega očeta postala ključen vir za razumevanje kitajsko-tajvanske zgodovine.

Nigerijsko predsedstvo je izjavilo, da nekdanji predsednik Goodluck Jonathan lahko kandidira na predsedniških volitvah leta 2027, če se tako odloči. Kljub temu pa poudarjajo, da Nigerijci ne bodo pozabili njegovega "slabega rezultata" v času vodenja države. Predsedstvo je opozorilo na domnevno razsipnost in slabo gospodarsko upravljanje v času njegovega mandata in dodalo, da bo njegova preteklost vplivala na presojo volivcev.

Članice evropske zveze NATO razporejajo vojaške sile proti vzhodu, kar nakazuje na pripravo na morebiten oborožen konflikt. Hkrati pa se pojavljajo pozivi k ponovni umestitvi Josipa Broza Tita v zgodovinski spomin in javni prostor, kar odraža različne poglede na njegovo vlogo v zgodovini.

Kitajska je praznovala obletnico zmage v drugi svetovni vojni, kar poudarja njen pogled na globalno geopolitično ureditev. V Mehiki je izbruhnila afera zaradi izjav narkošefa, ki je priznal desetletja trajajočo korupcijo politikov, policistov in vojakov. Mediji so bili kritizirani zaradi pristranskega poročanja o dogajanju v Palestini. V Evropski uniji narašča zaskrbljenost zaradi domnevnega protidemokratičnega delovanja slovaške vlade. Poročali so o smrti tiskovnega predstavnika Hamasa, Abu Obeide, ki je bil ključna figura v njihovi propagandi. V Italiji je prišlo do spora med politikom in sodniki zaradi obtožb o politizaciji sodstva. Italijanski igralci in druge javne osebnosti pa so izrazile podporo Hamasu.

Ob obisku iranskega predsednika Masuda Pezeškiana v Armeniji so bili podpisani memorandumi o razumevanju na političnem, gospodarskem, kulturnem in znanstvenem področju. Pezeškian je izjavil, da mora 'upravljanje v regiji Kavkaza ostati kavkaško'. Kljub zagotovilom Armenije o nadzoru koridorja z Azerbajdžanom, iranski predsednik ni bil prepričan o vlogi ZDA v regiji Syunik.

Romunski mediji poročajo, da je bil Ion Iliescu, nekdanji predsednik Romunije, že decembra 1989 pod kazensko preiskavo. General Dan Voinea je razkril, da so ga kljub temu nekateri želeli na čelu države. To je bilo tudi obdobje revolucije, ko naj bi Iliescu po besedah tožilca Cătălina Ranca Pițuja izžareval negativno energijo ob omembi žrtev revolucije.

Prihajajoče parlamentarne volitve v Iraku novembra 2025 zaznamujejo diskvalifikacije več kot 580 kandidatov, med njimi 253 zaradi povezav s stranko Baath Saddama Huseina. Hkrati je volilna komisija Malavija prejela na tisoče biometričnih kompletov od podjetja Smartmatic pred splošnimi volitvami prihodnji mesec, vendar so se pojavili pomisleki glede postopka javnega naročila.

Center za državljansko izobraževanje (CGO) je ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov poudaril pomen trajnega in odgovornega odnosa do preteklosti v Črni gori. Kljub temu, da je Skupščina Črne gore sprejela resolucijo Sveta Evrope iz leta 2006, ki obsoja komunistične zločine, država še vedno nima rednih aktivnosti ob 23. avgustu, opozarjajo iz CGO.

Malavijska volilna komisija je prejela na tisoče biometričnih kompletov od podjetja Smartmatic pred splošnimi volitvami naslednji mesec, pri čemer so se pojavili pomisleki glede postopka javnega naročila. V Iraku pa se priprave na parlamentarne volitve novembra 2025 odvijajo v senci preteklosti, saj je bilo več kot 580 kandidatov že diskvalificiranih, med njimi 253 zaradi povezav s stranko Baas Sadama Huseina.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno priznal, da je Francija v poznih petdesetih letih v Kamerunu vodila »vojno« med dekolonizacijo. V pismu kamerunskemu kolegu je Macron izrazil obžalovanje zaradi »represivnega nasilja«, ki ga je povzročila Francija v tem obdobju.